Vdih. Izdih.

"Vdih. Izdih. Nadaljuje Pregljev »poetični angažma«. Čeprav je roman najboljši v prvi polovici, kjer z uporabo fantastičnih elementov zareže v živo družbenega tkiva, nosi v zaključku pomenljivo spremembo v odnosu protagonistov do sveta: resničnost je postala tako strašna, da je ne more prekriti nobena zgodba. Tesnobo tega spoznanja je Pregelj do zdaj najbolje ubesedil ravno v pričujočem romanu."

Ana Geršak, Dnevnik, 14.9.2017