Iz recenzij V Elvisovi sobi

"Roman, iz katerega veje precizna nostalgija."

Samo Rugelj, Poletno branje 2019, siol.net, 8.6.2019

----------------------------------------------------------------------------------

"Čarobnost romana V Elvisovi sobi je v tem, kako javno vdira in se spreminja v intimno dramo."

"Kvaliteta Pregljevega romana je v njegovi dialoškosti in zmožnosti, da raznovrstne stranske like, ki niso samo v funkciji osvetljevanja osrednjega lika, temveč tudi samostojno delujejo prepričljivo, združi v koherentno celoto."

Gabriela Babnik, Delo, 30.7.2019

----------------------------------------------------------------------------------

"Pregelj obvlada otroški pogled, saj besedilo ne deluje, kot da bi ga posnemal odrasli, ki se poskuša spomniti, kako je bilo nekoč, ampak je Janovo mladostniško navdušenje res pristno in iskrivo."

"Elvisova soba je varen prostor za igro, kamor predsodki nimajo vstopa."

"Za najbolj čustven in močan del romana pa je treba počakati do zadnje tretjine ..."

Veronika Šoster, S knjižnega trga, 3. program Radia Slovenija - Ars, 30.9.2019

----------------------------------------------------------------------------------

»V Elvisovi sobi« nikakor ni enostransko prikazovanje naše uspešne in pravočasne odcepitve, v njem ni nič zares ekstremistično političnega, temveč je prežeto z junakovim osebnim doživljanjem. V tem je Sebastijan Pregelj našel dober recept za pisanje romana, ki bo bralca znal obdržati na vseh 300 in nekaj strani. Glavni junak je ob koncu romana še vedno tudi tisti človek, ki ga preveč skrbi za smrt svojih bližnjih in otroški prijatelj Alija, ki zdaj odrasel in prestreljen leži nekje v Bosni. Janov konglomerat občutij je pisatelj pripel na ozadje zgodovine in jo prav zaradi tega naredil, tako kot svojega junaka, krvavo pod kožo."

Maša Pfeifer, 10. november 2019, https://www.dobreknjige.si/

----------------------------------------------------------------------------------

"Obravnavani čas je predstavljen skozi individualni, z ideologijo neomadeževan pogled, ki si sprva privošči biti oddaljen, pasiven, v čemer je predvsem čutiti posameznikovo nemoč nad prihajajočim zlom. A ko dogodki poleg njegovih prijateljev neposredno zadevajo tudi Jana, je njegove pasivnosti konec."

"V romanu, spisanem v izrazito realistični maniri, s čimer avtor podčrtuje »preprosto« resničnost opisovanega, presune prav ta preprosta neposrednost in čustvena naravnanost protagonista."

Jasna Lasja, Dnevnik, 14.11.2019

----------------------------------------------------------------------------------

"Pisatelj demonstrira, da zgodovina ni rigidna, nespremenljiva in večna resnica, ki se dogaja izven in stran od nas, ampak je lahko tudi dogajanje, ki ga vsak posameznik doživlja, interpretira in ponotranja na svoj način. Zgodovina se piše sproti, in v svojo mentalno matrico jo zapisuje po svojem spominu vsak individuum."

"Pregljevo delo po eni strani slika otroštvo, ki se ga je vredno spominjati, ki nosi v sebi potenciale eskapističnega paradiža, s čimer »očara« bralca, ki sledi njegovemu lahkotnemu, igrivemu jeziku. A hkrati pokaže tudi, da je preteklost ulica, v katero se ni varno permanentno naseliti."

"Preteklost je tuja, je odrezan interval v naši časovni kontinuiteti, zato jo je težko prinesti v sobivanje z našo sedanjostjo. A kot pokaže Pregljev roman, se o njej vseeno lahko govori, se jo osmišlja, se uči iz nje. In pisatelj to počne na prepričljiv, stilsko in jezikovno subtilno razvejen način, zaradi česar ostaja delo vabljivo vse do svojega konca."

Silvija Žnidar, Literatura št. 339, 2019

----------------------------------------------------------------------------------

"V Elvisovi sobi je nemara Pregljevo najboljše delo do zdaj. V kritiki sem veliko prostora namenila zgodovinski liniji, toda zgodba o Elvisovi sobi izraža paleto kompleksnih in vsaj do neke mere univerzalnih občutij, ki spremljajo zapuščanje otroštva, dobe, ko se stvari zdijo tako neverjetno disproporcionalne, a hkrati obvladljive in preproste. Skozi prepričljivo izrisan večplasten lik zaživi spomin na neko obdobje, ki ga literarno ne bi bilo mogoče povzeti drugače kot v nizu intimnih, osebnoizpovednih doživetij. Ne glede na pomen in težo, ki ju zaradi tematike pridobiva roman, pa je V Elvisovi sobi predvsem izjemno napisana zgodba."

Ana Geršak, Sodobnost, december 2019

----------------------------------------------------------------------------------

"Že z uvodnimi stavki vstopimo v ta nostalgični svet ("Počasi odprem oči. Ležim na hrbtu, v nosnicah imam prijeten vonj."), kot bi vstopili v nek vzporedni senzorični svet, v katerem so od dejstev pomembnejši občutki. Tako se nostalgija ne odraža le v kolektivnem spominu na zgodovinske dogodke, temveč tudi na čisto intimnem, osebnem spominu na občutja, ki so nas prevevala ob čisto minornih življenjskih dogodkih. Kako toplo požgečka pri srcu spomin na mečkanje z mamo in očetom v postelji, težko pričakovanje darila za rojstni dan, pa nenehno opozarjanje, naj pazim na novo obleko in nespačen obraz ob družinskem slikanju. Občutja v zgodbi so tako pristna, da se ves čas sprašuješ, da ni v Pregljevi zgodbi tudi kakšen avtobiografski element.

​Sebastijan Pregelj je nostalgičen, vendar ni patetičen ali sentimentalen. "

literarnalekarna.com, 25.1.2020

----------------------------------------------------------------------------------

"V Elvisovi sobi je dober in lep roman in prav gotovo eden paradigmatskih tekstov generacije, rojene okoli leta 1970."

Petra Vidali, Večer, 18.6.2020

----------------------------------------------------------------------------------

"V Elvisovi sobi je eden tistih romanov, ki se ti vtisnejo v spomin in ga nikoli popolnoma zares ne zapustijo. Bralec se lahko zelo hitro in močno poistoveti z Janom, v njem vidi sebe, preplavijo ga spomini iz lastnega otroštva in naenkrat se zaloti, da se skozi branje o Janovi mladosti pojavljajo spomini, ki jih je imel za že davno pozabljene. »Če Ali premišljuje o otroštvu, me zanima, ali sem v teh spominih tudi jaz. Kako se me spomni? Jaz ga imam še vedno rad.«

Anja Črepinšek, http://koridor-ku.si/, 18.6.2020

----------------------------------------------------------------------------------

Iz utemeljitve strokovne žirije za Cankarjevo nagrado: “V Elvisovi sobi je roman, prelit s spominom na zgodovinske premike zadnjih let. Zgodba, v kateri se intimno prekriva s širšim družbenim dogajanjem, sovpada z obdobjem od konca sedemdesetih do osamosvojitve. Pregelj proces spreminjanja družbenih razmerij ponazori na jezikovni ravni, ko v sprva zamejeno prvoosebno perspektivo vpleta vse več elementov tedaj aktualnega diskurza, odraža pa tudi protagonistovo postopno ozaveščanje silnic, ki so razrahljale vezi otroškega prijateljstva. Z rabo »večnega sedanjika« avtor ohranja iluzijo nezaključenosti in podoživljanja vseh možnosti, ki so se odpirale v Elvisovi sobi kot simbolu neobremenjenega otroštva. Pregelj v romanu dobro zajame občutke generacije, ki je razpad Jugoslavije, vojno in tranzicijsko obdobje doživljala v zgodnji mladosti. Njegova pisava je artikulirana in kaže nedvomno pripovedno veščino: ve, kaj hoče, in ve, kako to tudi povedati.”

https://cankarjeva-nagrada.si/objave/, 22.6.2020